Na 24. seji Občinskega sveta Občine Medvode je bil 17. junija 2026 sprejet osnutek SD OPN 01. Za je glasovalo 21 svetnikov, proti ni bil nihče. Toda pri predstavitvi osnutka je občinska uprava napovedala pomembno spremembo: na območju celotne občine naj ne bi bile več dopustne stavbe z ravnimi strehami. Župan je bil še bolj konkreten — ravne strehe naj bi bile dovoljene le na večstanovanjskih in poslovnih objektih. Kaj pa dejansko piše v osnutku, ki ga je občinski svet sprejel?
Najprej: kaj je občinski svet dejansko sprejel?
Na 24. seji Občinskega sveta Občine Medvode je bil obravnavan Osnutek Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Medvode — SD OPN 01.
Uradni rezultat glasovanja je bil:
- prisotnih: 22
- za: 21
- proti: 0
- ni glasoval: 1
- odsotna: 1
Osnutek je bil torej sprejet z veliko večino.
Toda tukaj je pomembna razlika:
Občinski svet ni glasoval o posebni prepovedi ravnih streh.
Glasoval je o osnutku odloka SD OPN 01.
To je pomembno zato, ker osnutek še ni končni odlok.
Kaj je bilo povedano na seji?
Pri predstavitvi predlaganih sprememb je predstavnica občinske uprave kot eno od večjih sprememb navedla tudi oblikovanje objektov.
Povedala je:
»Na območju celotne občine ne bodo več dopustne gradnje vrstnih hiš in objekti z ravnimi strehami. Zato ker imamo tukaj neskončna usklajevanja z investitorji s projektanti, vemo, da je domišljija zelo bujna, zato imamo tukaj veliko težav.«
Nato je pojasnila še širši kontekst — trend zgoščevanja pozidave in povečanje etažnosti predvsem v središču Medvod.
Župan je bil pri ravnih strehah še bolj konkreten:
»Ravne strehe bodo dovoljene le na večstanovanjskih objektih in poslovnih stavbah.«
Izjava občinske uprave je torej zelo široka:
ravne strehe naj na območju celotne občine ne bi bile več dopustne.
Župan pa je navedel predvidene izjeme:
večstanovanjski in poslovni objekti.
Toda kaj dejansko piše v osnutku?
Poglejmo dokument
Pri tej temi ni treba verjeti ne občinski upravi, ne županu in ne Medvoškemu ogledalu.
Pomembno je, kaj piše v dokumentu.
V osnutku SD OPN 01 najdemo določbe, ki ravne strehe izrecno urejajo tudi pri eno- in dvostanovanjskih objektih.
91. člen osnutka — sprememba 112. člena OPN
Ta določba ureja stanovanjske površine za eno- in dvostanovanjske objekte.
Med dopustnimi objekti so navedene eno- in dvostanovanjske stavbe.
Pri določanju višinskih pogojev pa osnutek določa:
»najvišja kota zaključka ravne strehe je 7,0 m«
To je konkretna določba odloka, ne zgolj opis v obrazložitvi.
Nahaja se na straneh 47–49 osnutka.
Osnutek SD OPN 01 — uradni dokument Občine Medvode
Podobno določilo najdemo še drugje
Tudi 93. člen osnutka, ki spreminja 114. člen OPN in ureja površine mešanih območij za stanovanja in drobno gospodarstvo, med dopustnimi objekti navaja eno- in dvostanovanjske stavbe.
Tudi tam je določena:
»kota zaključka ravne strehe največ do 7,0 m«
Torej ne govorimo o eni osamljeni omembi.
Osnutek na več mestih še vedno normativno ureja ravne strehe pri območjih oziroma objektih, kjer so dopustne eno- in dvostanovanjske stavbe.
Ravna streha je del sistema odloka
Pomembna je tudi splošna terminologija.
Osnutek SD OPN 01 uporablja pojem terasne etaže in jo povezuje z ravno streho z naklonom do 10°.
Ravna streha torej ni nekaj, kar bi se v dokumentu pojavilo mimogrede.
Je del sistema določanja oblikovanja in višine stavb.
Zato je vprašanje precej konkretno:
Kako razumeti določbe osnutka, ki pri eno- in dvostanovanjskih objektih še vedno izrecno urejajo ravno streho, skupaj z napovedjo občinske uprave, da objekti z ravnimi strehami na območju celotne občine ne bodo več dopustni?
Ali je splošna prepoved ravnih streh sploh prava smer?
Ob napovedi, da ravne strehe na območju celotne občine ne bi bile več dopustne, se postavlja še drugo vprašanje.
Ne samo:
Kaj občina namerava spremeniti?
Ampak tudi:
Zakaj?
Prostorski načrt lahko določa oblikovanje stavb in s tem vpliva na podobo naselij. Toda vprašanje je, ali je najbolj primeren pristop splošna prepoved določene oblike strehe ali pa bi bilo smiselno določiti jasne pogoje, pod katerimi je lahko takšna streha kakovostno in odgovorno izvedena.
Danes ravna streha ni več zgolj arhitekturna posebnost.
Lahko je osnova za zeleno streho, omogoča namestitev sončne elektrarne, lahko prispeva k zadrževanju padavinske vode in je lahko del sodobne energetsko učinkovite zasnove stavbe.
V času, ko se podnebne razmere spreminjajo, postaja vprašanje odpornosti stavb in naselij vse pomembnejše.
Slovenska država med posledicami podnebnih sprememb izpostavlja tudi intenzivnejše padavine, daljša sušna obdobja in druge ekstremne vremenske dogodke. (Portal GOV.SI)
Tudi ARSO v svojih pregledih izrednih vremenskih dogodkov za leto 2026 beleži več obdobij neurij, močnega vetra, obilnih padavin in vročine. (Meteo Slovenia)
To niso več samo abstraktne napovedi.
V Sloveniji smo v zadnjih letih večkrat videli posledice močnih neurij: poškodovane objekte, odkrite oziroma poškodovane strehe, zalite objekte, poškodovano infrastrukturo in veliko materialno škodo.
Pri tem pa je treba biti natančen.
Ni mogoče reči, da je ravna streha sama po sebi odpornejša proti neurjem kot poševna.
Pri močnem vetru so pomembni konstrukcija, način pritrditve in izvedba strehe. Pri toči so pomembni uporabljeni materiali in zaščita. Pri obilnih padavinah so ključni odvodnjavanje, zadrževanje vode in pravilno projektiranje.
Prav zato pa se postavlja vprašanje:
Zakaj bi bila vnaprej prepovedana oblika strehe, namesto da bi bili določeni pogoji, ki jih mora streha — ne glede na obliko — izpolnjevati?
Vremenske razmere se spreminjajo. Prostorski načrt pa ostaja desetletja.
To je morda najpomembnejši vidik celotne razprave.
SD OPN ne določa prostora samo za danes.
Določa ga za prihodnja leta. Stavbe, ki jih bomo zgradili danes, bodo stale še desetletja. Prostorski načrt pa mora zato gledati dlje od današnjega dne in upoštevati tudi razmere, v katerih bodo te stavbe uporabljale prihodnje generacije.
Zato mora biti prostorsko načrtovanje usmerjeno tudi v prihodnje razmere.
Pri novih stavbah bi morala biti pomembna predvsem njihova:
- konstrukcijska varnost,
- odpornost na vremenske obremenitve,
- energetska učinkovitost,
- prilagojenost vročinskim obremenitvam,
- kakovostno odvajanje in po možnosti zadrževanje padavinske vode,
- možnost uporabe obnovljivih virov energije,
- arhitekturna kakovost in
- primernost umeščanja v konkretno okolje.
To so vprašanja prihodnosti.
Ne samo vprašanje, ali ima streha naklon ali ne.
Tudi zelena streha je lahko del rešitve
Ravna streha lahko omogoči tudi rešitve, ki so v sodobnem načrtovanju vse pomembnejše.
Zelena streha lahko zadrži del padavinske vode.
Sončna elektrarna lahko izkoristi strešno površino za proizvodnjo električne energije.
Ustrezno zasnovana streha lahko pomaga pri zmanjševanju pregrevanja objekta in njegove neposredne okolice.
Seveda to ne pomeni, da je vsaka ravna streha avtomatično dobra.
Tako kot ni vsaka poševna streha avtomatično kakovostna.
Problem ni nujno v obliki strehe, ampak v kakovosti rešitve.
Zato bi bilo mogoče pričakovati, da sodoben prostorski načrt določi jasne pogoje glede arhitekture, umeščanja, konstrukcijske varnosti, odvajanja padavinskih voda, energetske učinkovitosti in prilagajanja podnebnim spremembam.
Če objekt te pogoje izpolnjuje, pa je vprašanje, zakaj bi bila ena arhitekturna rešitev vnaprej izključena samo zaradi svoje oblike.
Kaj pa vrstne hiše?
Tudi pri drugi napovedani spremembi je potrebna previdnost.
Predstavnica občinske uprave je povedala, da na območju celotne občine ne bodo več dopustna gradnja vrstnih hiš.
V osnutku SD OPN 01 pa se vrstne hiše omenjajo v drugačnem kontekstu:
»Nadzidave dvojčkov, vrstnih in atrijskih hiš niso dopustne …«
To ni isto kot prepoved gradnje vrstnih hiš.
Gre za omejitev nadzidave obstoječih dvojčkov, vrstnih in atrijskih hiš.
Zato iz te določbe ni mogoče sklepati, da je osnutek že uvedel splošno prepoved novogradnje vrstnih hiš.
Za to vprašanje je treba pogledati tudi tipe zazidave in konkretne prostorske enote.
Kaj pa odbori?
Pri celotni zgodbi je pomemben tudi način priprave gradiva.
Pred sejo občinskega sveta so SD OPN 01 obravnavali pristojni odbori.
Njihove seje niso javne, njihovi zapisniki pa niso javno dostopni.
Na javni seji občinskega sveta so nato predsedniki odborov poročali o obravnavi in predlaganih sklepih.
Pri tem poročanju ni bila posebej izpostavljena napovedana splošna omejitev ravnih streh, prav tako občinskemu svetu ni bil predstavljen poseben sklep odbora, ki bi se nanašal na takšno omejitev.
Iz tega ne moremo sklepati, da odbori teme niso obravnavali.
Lahko pa ugotovimo nekaj bolj omejenega:
Na javni seji občinskega sveta napovedana splošna prepoved ravnih streh ni bila predstavljena kot samostojen sklep katerega od odborov.
Osnutek še ni končni odlok
In tu je bistvo nadaljnjega postopka.
17. junija 2026 je bil sprejet osnutek SD OPN 01.
Sledi javna razgrnitev, v kateri lahko občani in drugi zainteresirani podajo pripombe.
Nato se gradivo usklajuje. Upoštevajo se lahko pripombe javnosti ter mnenja oziroma zahteve pristojnih nosilcev urejanja prostora, nato pa se pripravi predlog odloka.
Zato je povsem mogoče, da bo vsebina glede ravnih streh v predlogu drugačna od sedanjega osnutka.
Toda prav zato je pomembno, da si zapomnimo, kaj je pisalo v osnutku na začetku postopka.
Kaj bomo spremljali?
Pri SD OPN 01 lahko zato sledimo zelo preprosti časovnici:
17. junij 2026 Občinski svet sprejme osnutek.
Javna razgrnitev Javnost lahko pregleda predlagane spremembe in poda pripombe.
Nadaljnje usklajevanje Občina obravnava pripombe in druga mnenja ter pripravlja predlog.
Predlog odloka Takrat bo mogoče preveriti, ali so bile določbe o ravnih strehah spremenjene.
Končni odlok Šele sprejeti odlok bo določil končni prostorski režim.
Zato danes še ne govorimo o »prepovedi ravnih streh«
To bi bilo preuranjeno.
Danes lahko na podlagi dokumentov in javno izrečenih besed povemo nekaj drugega:
Občinska uprava je na seji napovedala, da objekti z ravnimi strehami na območju celotne občine ne bodo več dopustni. Župan je povedal, da bodo ravne strehe dovoljene le na večstanovanjskih in poslovnih objektih.
Osnutek SD OPN 01, ki ga je občinski svet na isti seji sprejel, pa še vedno vsebuje določbe, ki pri eno- in dvostanovanjskih objektih izrecno določajo višino zaključka ravne strehe.
To sta dve različni stvari.
In prav zato bo zanimivo spremljati, kaj se bo zgodilo med osnutkom in končnim predlogom.
Morda je čas za drugačno vprašanje
Pri prostorskem načrtovanju se pogosto hitro znajdemo pri vprašanju:
Kakšna streha je lepša?
Toda za občino, ki pripravlja prostorski načrt za prihodnja desetletja, bi morala biti vprašanja nekoliko drugačna:
Kako odporna bo stavba?
Kako bo ravnala s padavinsko vodo?
Kako se bo obnašala v obdobjih velikih vročin?
Kako bo izkoristila obnovljive vire energije?
Kako bo arhitekturno vključena v okolje?
In kako bo pripravljena na vremenske razmere, ki jih bomo doživljali čez deset, dvajset ali trideset let?
Če objekt izpolni jasne prostorske, arhitekturne, konstrukcijske in okoljske pogoje, bi bilo mogoče pričakovati, da bo odločilna predvsem kakovost rešitve, ne njena vnaprej določena oblika.
Občina danes ne načrtuje prostora samo za današnji dan. Načrtuje ga za desetletja.
Zato je legitimno vprašanje:
Ali je splošna omejitev ravnih streh res prostorska rešitev prihodnosti — ali pa odločitev, ki bolj odraža današnji pogled na arhitekturo kot pa potrebe prostora, ki se bo moral prilagajati prihodnjim vremenskim in okoljskim razmeram?
Vprašanje za občinsko upravo
Zato se nam zdi povsem legitimno vprašati:
Ali bo v predlogu SD OPN 01 dejansko uvedena napovedana splošna omejitev ravnih streh na območju celotne občine oziroma njihova omejitev na večstanovanjske in poslovne objekte?
In če bo:
Na podlagi katere pripombe, zahteve, mnenja ali druge strokovne oziroma vsebinske podlage bo ta sprememba vključena v predlog odloka?
Odgovor na to vprašanje bo pomemben tudi za razumevanje, kako se je vsebina prostorskega načrta od osnutka do končnega odloka dejansko spreminjala.
Dokumenti
Osnutek SD OPN 01 je javno objavljeno gradivo Občine Medvode.
Osnutek Odloka SD OPN 01 — uradni dokument Občine Medvode
Pri preverjanju navedb o ravnih strehah so posebej pomembni 91. člen oziroma spremenjeni 112. člen OPN ter 93. člen oziroma spremenjeni 114. člen OPN.
Medvoško ogledalo bo nadaljnji postopek SD OPN 01 spremljalo od osnutka do končnega odloka.

