Bomo z občinskim denarjem gradili infrastrukturo za zasebne turistične projekte, medtem ko se nekateri najbolj obremenjeni deli občine soočajo z osnovnimi infrastrukturnimi težavami?
Občina Medvode je sprejela Strategijo razvoja turizma za obdobje 2026–2030. Dokument govori o trajnostnem razvoju, »zelenih vratih prestolnice«, razvoju podeželja, butičnem turizmu in novih nastanitvenih zmogljivostih. Na papirju je vse skupaj videti dobro.
Toda turistična strategija je smiselna samo, če se vprašamo tudi, kakšen turizem Medvode dejansko imamo, kakšne so njegove potrebe in kam naj občina usmerja javni denar in infrastrukturo.
Prav tu se odpre nekaj zanimivih vprašanj.
🌊 Turizem, ki ga že imamo
Medvode imajo pomemben turistični potencial. Zbiljsko jezero, Polhograjsko hribovje, Šmarna gora, Sora, Sava, podeželje ter številne pohodne in kolesarske poti predstavljajo naravne danosti, zaradi katerih občino obiskujejo številni izletniki.
Težava pa je, da je velik del turizma enodnevnega. To pomeni, da obiskovalec pride, preživi nekaj ur v kraju in odide. Za občino in lokalno gospodarstvo je zato pomembno vprašanje, kako obiskovalce zadržati dlje časa in kako ustvariti pogoje za več nočitev.
Strategija razvoja turizma zato upravičeno govori tudi o razvoju nastanitvenih zmogljivosti.
Toda vprašanje je: koliko nastanitvenih zmogljivosti Medvode danes sploh imamo in kakšne potrebujemo v prihodnje?
🛏️ Nastanitve v Medvodah že imamo
Na spletni strani Visit Medvode je predstavljena ponudba nastanitev na območju občine. Poleg manjših zasebnih nastanitev, ki se tržijo tudi prek platform, kot sta Booking in B&B, pa imajo Medvode tudi klasično hotelsko nastanitev — Hotel Kanu.
Hotel Kanu je družinski hotel v Medvodah, ki poleg hotelske nastanitve ponuja tudi možnosti za organizirane goste.
Pomembno pa je tudi, da Medvode niso brez drugih oblik nastanitve. Na območju občine deluje kamp Smlednik–Dragočajna, ki predstavlja drugačen, predvsem sezonski tip turistične ponudbe in je pomemben del nastanitvenih zmogljivosti občine.
Pri tem je treba opozoriti tudi na pogosto napačno predstavo: hotel Medno ni v občini Medvode, ampak na območju Mestne občine Ljubljana. Zato ga pri ocenjevanju nastanitvenih zmogljivosti občine Medvode ne moremo šteti med lokalne hotelske kapacitete.
Slika je torej precej bolj raznolika, kot bi lahko sklepali na prvi pogled. Medvode imajo hotel, kamp in vrsto manjših zasebnih nastanitev. Vprašanje zato ni več preprosto, ali nastanitve potrebujemo.
Pravo vprašanje je:
Ali obstoječe nastanitvene zmogljivosti ustrezajo turistični strategiji občine in načrtovanemu povečanju števila obiskovalcev in nočitev?
In če občina načrtuje nove turistične nastanitve — tudi glamping in druge oblike butičnega turizma — je pomembno vedeti, kakšen problem s tem pravzaprav rešujemo, kje so potrebe največje in kakšna dodatna javna infrastruktura bi bila za to potrebna.
🍽️ Tudi gostinska ponudba ima svoje omejitve
Podobno velja za gostinstvo. Na spletni strani Visit Medvode je predstavljena vrsta ponudnikov gostinskih storitev:
- restavracije in gostilne,
- turistične kmetije,
- ponudniki pijač,
- ponudniki, katerih osnovna ponudba so sladice.
Ponudba torej obstaja, vendar ni mogoče govoriti o gostinski infrastrukturi, primerljivi z večjimi turističnimi destinacijami. To je pomembno predvsem pri vprašanju organiziranih skupin.
Kaj se zgodi, ko v Medvode pride avtobus turistov? Kje lahko takšna skupina parkira? Kje lahko vsi skupaj obedujejo? Kje lahko prenočijo?
To niso nepomembna vprašanja, če občina želi razvijati tudi organizirani turizem.
🚗 Najprej bi bilo treba urediti turizem, ki ga že imamo
Medtem ko govorimo o novih turističnih projektih, imajo najbolj obiskani oziroma turistično obremenjeni deli občine še vedno težave z osnovno infrastrukturo.
Zbilje so ob lepih vikendih pogosto prometno zelo obremenjene. Podobno velja za območja ob vznožju Šmarne gore in za posamezne dele Polhograjskega hribovja. Avtomobili so parkirani ob cestah, na neurejenih površinah in na mestih, kjer lahko ovirajo vsakodnevno življenje domačinov.
Obiskovalci potrebujejo:
- urejena parkirišča,
- urejene poti in javne sanitarije,
- koše za odpadke,
- ustrezno prometno ureditev in informiranje.
To niso spektakularni turistični projekti. So pa osnovna infrastruktura turizma.
Zanimivo je, da SD OPN 01 med večjimi spremembami namenske rabe vključuje tudi ureditev parkiranja za obiskovalce Šmarne gore in Grmade v Vikrčah. To kaže, da se občina problema zaveda.
Vprašanje pa je, ali je mogoče storiti še več in ali so prioritete občine pravilno zastavljene.
🎯 Kaj pravzaprav pomeni razvoj butičnega turizma?
Strategija razvoja turizma kot eno od strateških usmeritev navaja spodbujanje razvoja butičnih prenočitvenih kapacitet, med drugim glampingov, apartmajev na kmetijah in B&B. Pri tem kot možne nosilce navaja zasebne investitorje.
Vir: Strategija razvoja turizma v občini Medvode 2026–2030, str. 24, strateška usmeritev 2.5.
Zasebne turistične pobude lahko prinesejo nova delovna mesta, dodatno ponudbo in več nočitev. Takšen razvoj je lahko povsem legitimen.
Toda tu se pojavi ključno vprašanje:
Kje je meja med spodbujanjem zasebnega podjetništva in prilagajanjem javne infrastrukture posameznemu zasebnemu projektu?
🏗️ Turistični pobudi na Topolu in Branovem
Prav v tem kontekstu postanejo zanimive načrtovane spremembe občinskega prostorskega načrta.
V dokumentu SD OPN 01 je med večjimi spremembami namenske rabe izrecno navedena pobuda št. 46 — širitev stavbnega območja za namen turizma na Topolu pri Medvodah, kjer je predviden glamping.
Med pomembnejšimi spremembami je navedena tudi pobuda št. 473, povezana z območjem Branovega, prav tako za namen turizma. Dokument pojasnjuje, da je pobuda povezana z razvojem stare kmetije v turistično, gastronomsko in kulturno središče ter predvideva tudi stanovanjsko gradnjo nizke gostote za potrebe dejavnosti.
Vir: Občina Medvode, Obrazložitev in utemeljitev SD OPN 01 Medvode, poglavje 1.4.2, str. 4–7.
Pomembno je poudariti: ne trdimo, da zasebni turistični projekti niso potrebni ali koristni. Vprašanje je drugačno: Ali je prav, da sta se zgoraj navedeni znašli med strateškimi pobudami, in kakšne obveznosti oziroma stroške lahko takšna odločitev pomeni za občino?
⚖️ Dve poti prostorskega razvoja: SD OPN 01 in SD OPN 02
Pri tem je zanimiva tudi razlika med obema dokumentoma.
1. SD OPN 01 vključuje spremembe, povezane s strateškimi razvojnimi cilji občine, med njimi pa tudi omenjeni turistični pobudi. Dokument pojasnjuje, da večji del sprememb grafičnega dela predstavljajo spremembe zaradi strateških pobud.
2. SD OPN 02 pa obravnava razvojne potrebe, ki so bile zbrane kot zasebne razvojne potrebe.
V poročilu SD OPN 02 je posebej navedeno poglavje »Vrednotenje zasebnih razvojnih potreb«.
To samo po sebi še ne pomeni, da je bil katerikoli zasebni projekt privilegiran ali da je bil katerikoli drug projekt neupravičeno zavrnjen.
Pomeni pa, da je vredno javno spremljati, po katerih merilih so bile posamezne pobude razvrščene in zakaj so bile nekatere vključene med strateške pobude SD OPN 01, druge pa obravnavane v okviru SD OPN 02.
To je pomembno vprašanje transparentnosti prostorskega načrtovanja.
💶 Kdo bo plačal infrastrukturo?
To je po našem mnenju eno najpomembnejših vprašanj celotne zgodbe.
Če občina omogoči razvoj turističnega projekta na oddaljeni lokaciji, je treba jasno vedeti:
- Kdo zagotovi dostopno cesto?
- Kdo zagotovi vodovod in kanalizacijo?
- Kdo zagotovi električno in drugo infrastrukturo?
- Kdo plača njeno gradnjo?
- Kdo bo nosil stroške vzdrževanja?
Zasebna investicija je praviloma zasebna odgovornost. Javna infrastruktura pa lahko postane javni strošek, če jo financira občina.
Zato bi bilo pred vsakim takšnim projektom smiselno javnosti pokazati celotno finančno konstrukcijo. Ne samo vrednosti zasebne investicije, ampak tudi morebitne stroške za občinski proračun.
Vprašanje torej ni, ali naj občina podpira razvoj turizma.
Vprašanje je:
Ali lahko razvoj posameznega zasebnega turističnega projekta povzroči tudi nove javne finančne obveznosti — in če jih, kdo jih bo plačal?
📺 Kaj smo slišali na občinski seji?
Tudi razprava na seji občinskega sveta 17. junija 2026 je bila zanimiva.
Pri obravnavi turistične strategije so svetniki govorili predvsem o njenem pomenu, nastanitvah, gostinski ponudbi, obalnih območjih jezera in rek, kolesarskih poteh, financiranju in odvisnosti projektov od sredstev LAS in države.
Župan je ob tem povedal, da bo občina za izvedbo strategije zagotavljala potrebna sredstva.
Pri kasnejši obravnavi SD OPN 01 pa je pripravljavec omenil tudi posamezne strateške pobude, med njimi turistični pobudi na Topolu pri Medvodah in na Branovem.
To odpira zanimivo vprašanje:
Ali sta turistična strategija in prostorsko načrtovanje dovolj usklajena z dejanskimi potrebami občanov in obiskovalcev?
🏛️ Strategija mora služiti občini — ne obratno
Zasebne turistične pobude so dobrodošle. Tudi glamping na Topolu ali razvoj Branovega lahko prineseta pozitivne učinke, če bosta izvedena skladno z zakonodajo, prostorskimi omejitvami, varstvom narave in interesi lokalne skupnosti.
Toda občina mora pri tem ostati predvsem varuh javnega interesa.
Zato bi morali občani pred nadaljnjim razvojem teh projektov dobiti jasne odgovore na naslednja vprašanja:
- Koliko novih nastanitvenih zmogljivosti Medvode dejansko potrebujejo?
- Kje naj bodo te zmogljivosti umeščene?
- Kdo bo financiral potrebno javno infrastrukturo?
- Kolikšen bo dejanski finančni učinek za občinski proračun?
- Kako bo zagotovljeno, da razvoj turizma ne bo dodatno obremenil krajev, ki so že danes pod pritiskom obiskovalcev?
- In predvsem: Ali bomo najprej uredili infrastrukturo za ljudi, ki tukaj živijo, in šele nato gradili novo infrastrukturo za obiskovalce?
🔎 Toda zgodba se tukaj ne konča
Vprašanje turizma je namreč tesno povezano s prostorskim načrtovanjem.
Ko pogledamo dokumente novega občinskega prostorskega načrta, se odpre še precej bolj zanimiva zgodba: kako so bile posamezne turistične pobude vključene v proces sprememb OPN, kdo jih je podprl, po katerih merilih in kaj so o njih povedale pristojne institucije.
To bomo podrobneje razčlenili v naslednji seriji Medvoškega ogledala o novem OPN.
🗳️ Vprašanja pred lokalnimi volitvami
Pred prihajajočimi lokalnimi volitvami je prav, da občanom ne ponujamo samo lepih turističnih sloganov.
Vprašajmo kandidate:
- Kakšen turizem želijo razvijati v Medvodah?
- Katere turistične investicije bodo imele prednost?
- Koliko javnega denarja so pripravljeni nameniti turistični infrastrukturi?
- Kako bodo preprečili, da bi razvoj turizma dodatno obremenil domačine?
- Kako bodo zagotovili, da bodo zasebni turistični projekti ostali predvsem zasebne investicije, javni denar pa bo namenjen predvsem javnemu interesu?
Medvode ne potrebujejo turizma za vsako ceno.
Potrebujejo turizem, ki bo koristil občini, njenim prebivalcem, lokalnemu gospodarstvu in obiskovalcem — brez tega, da bi stroške zasebnega razvoja prevzela celotna skupnost.
Opomba: Namen članka ni nasprotovanje razvoju turizma ali posameznim zasebnim turističnim projektom. Namen je odpreti vprašanje, kako naj se razvoj turizma usklajuje z javnim interesom, prostorskim načrtovanjem, varstvom prostora ter finančnimi obveznostmi občine.
- Občina Medvode — SD OPN 01, Obrazložitev in utemeljitev: Dokument z obrazložitvami turističnih pobud na Topolu pri Medvodah in Branovem.
- Občina Medvode — Strategija razvoja turizma 2026–2030: Načrt spodbujanja razvoja butičnih prenočitvenih kapacitet (glampingi, apartmaji na kmetijah, B&B).
- Občina Medvode — SD OPN 02, Poročilo o vrednotenju razvojnih potreb v prostoru: Metodologija in obravnava zasebnih razvojnih potreb.
- Visit Medvode: Uradni podatki sekcij »Kje spati« in »Kje jesti«.
- Posnetek seje Občinskega sveta Občine Medvode (17. 6. 2026): Razprava o Strategiji razvoja turizma in SD OPN 01.

