🌾 Birokratska suša sredi vodnega bogastva: Zakaj je namakanje na Sorškem polju tako težavno?

Pogled iz zraka na Medvode, reko Soro in kmetijske površine Sorškega polja
Foto: Sorško polje, Medvoško ogledalo

Del občine Medvode leži med dvema rekama — Savo in Soro. Na prvi pogled bi lahko sklepali, da vode pri nas nikoli ne bi smelo primanjkovati.

A letošnje poletje znova opozarja na nasprotno.

Dolgotrajna sušna obdobja in vse pogostejši vročinski valovi močno vplivajo tudi na kmetijstvo. Posebej ranljiva so območja Sorškega in Pirniškega polja, kjer prodnata tla hitro izgubljajo vlago, pridelovalci pa v sušnih obdobjih vse težje zagotavljajo stabilne pridelke.

Sorško polje je pomemben del kmetijskega prostora občine Medvode. Tradicionalno je povezano tudi s pridelavo krompirja in drugih poljščin.

Toda danes se postavlja vprašanje:

Kako ohraniti kmetijsko proizvodnjo v času vse pogostejših suš, če je hkrati treba strogo varovati podzemno vodo, ki je pomembna za oskrbo prebivalstva s pitno vodo?

💧 Vode je veliko — vendar je ne moremo kar uporabiti

Paradoks Sorškega polja je očiten.

Območje leži med Savo in Soro, pod površjem pa se nahajajo pomembne zaloge podzemne vode. Toda dejstvo, da voda obstaja, še ne pomeni, da jo je mogoče brez omejitev črpati za namakanje kmetijskih zemljišč.

Tu se srečata dva pomembna javna interesa.

Na eni strani je kmetijska proizvodnja, ki je zaradi suš vse bolj odvisna od zanesljive oskrbe z vodo.

Na drugi strani je varovanje virov pitne vode, od katerih je odvisna oskrba prebivalstva.

In prav zato je vprašanje namakanja na območju Medvod precej bolj zapleteno, kot se zdi na prvi pogled.

💧 Nova vodovarstvena pravila

Marca 2026 je začela veljati nova Uredba o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v Občini Medvode ter delu Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Kranj.

Uredba določa različne stopnje vodovarstvenih območij — od VVO I z najstrožjim režimom do VVO III z blažjim režimom. Na območjih VVO 0, VVO I in VVO II je posebna raba podzemne vode iz varovanega vodonosnika prepovedana, razen za javno oskrbo s pitno vodo. Na VVO III je vodna pravica lahko podeljena le pod pogoji, ki zagotavljajo, da raba ne vpliva na količino in kakovost podzemne vode, namenjene javni oskrbi, oziroma na že podeljene vodne pravice.

To pomeni, da investicija v novo vrtino za namakanje na območju vodovarstvenega režima ni preprosta in dovoljena.

Najprej je treba zagotoviti, da zaradi kmetijske rabe ne bo ogrožen vir pitne vode.

To je razumljiva in nujna zahteva.

Toda za kmetovalca na sušnem in prodnatem zemljišču pomeni tudi precej manj možnosti za prilagajanje na sušo.

🥔 Kaj to pomeni za pridelavo krompirja?

Kmetijstvo na Sorškem polju se je na sušne razmere že začelo prilagajati.

Pridelovalci lahko izbirajo zgodnejše sorte, prilagajajo čas sajenja, skrbijo za čim boljše zadrževanje vlage v tleh in uporabljajo druge agrotehnične ukrepe.

Toda takšne prilagoditve imajo svoje meje.

Pri daljšem vročinskem in sušnem obdobju namreč naravne padavine ne zagotavljajo več nujno dovolj vode za stabilno pridelavo.

Pri krompirju je to še posebej pomembno. Pomanjkanje vode v ključnih fazah rasti lahko vpliva na količino in kakovost pridelka.

Zato vprašanje namakanja ni samo vprašanje večjega pridelka.

Gre za vprašanje, ali bo mogoče na tem območju dolgoročno ohraniti sedanjo raven kmetijske proizvodnje.

🏛️ Kaj lahko naredi Občina Medvode?

Občina Medvode sama ne more spremeniti državnih predpisov o vodah in vodovarstvenih območjih.

Lahko pa ima pomembno povezovalno vlogo.

Lahko povezuje lokalne kmete, pristojne državne institucije, strokovne službe in druge deležnike ter pomaga pri iskanju rešitev, ki bi omogočile prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe, ne da bi pri tem ogrozili vire pitne vode.

Pomembno je tudi prostorsko načrtovanje.

Če želimo, da kmetijska zemljišča na Sorškem in Pirniškem polju ostanejo pomemben del lokalnega kmetijstva, morajo biti prihodnje rešitve za prilagajanje na sušo vključene v dolgoročno načrtovanje prostora in razvoja podeželja.

💶 Občina sredstva za kmetijstvo namenja — toda namakanje ni upravičen strošek

Občina Medvode je za leto 2026 objavila javni razpis za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v skupni okvirni višini 100.000 EUR.

Od tega je za Ukrep 1 — pomoč za naložbe na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo namenjenih 50.000 EUR. Med cilji ukrepa je sicer tudi oskrba in varčevanje z vodo, vendar razpis izrecno določa, da se pomoč iz tega ukrepa ne dodeli za naložbe v namakanje.

To je zanimiv podatek.

Po eni strani se kmetijstvo sooča z vse večjim problemom pomanjkanja vode.

Po drugi strani pa občinska sredstva v okviru tega ukrepa niso namenjena naložbam v namakanje.

To samo po sebi še ne pomeni, da je občinska politika napačna. Razpis je vezan na pravila državnih pomoči in druge predpise.

Odpira pa pomembno vprašanje:

Ali imamo za kmetije na območjih, kjer je zaradi varovanja podzemne vode namakanje omejeno, dovolj drugih ukrepov za prilagajanje na vse pogostejše suše?

🌱 Varovanje pitne vode in kmetijstvo — ali lahko najdemo ravnotežje?

Pri tem vprašanju ne bi smeli iskati preprostega odgovora.

Ni mogoče reči, da je treba podzemno vodo preprosto črpati za namakanje, kjerkoli jo je dovolj.

Če so pod zemljo vodni viri, ki so pomembni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, mora biti njihovo varovanje prednostna naloga.

Toda prav tako ne moremo spregledati dejstva, da podnebne spremembe spreminjajo pogoje kmetovanja.

Če bo suš vse več, bodo morali kmetje dobiti možnosti za prilagajanje.

Te možnosti pa niso nujno samo velike namakalne vrtine.

Lahko vključujejo učinkovitejše načine rabe vode, zbiranje deževnice, prilagajanje sort in časa pridelave, izboljševanje zadrževanja vode v tleh ter druge rešitve, ki zmanjšujejo odvisnost od padavin.

Vprašanje je, ali so takšne rešitve dovolj velike in sistemsko povezane, da bodo lahko odgovorile na prihodnje razmere.

🌾 Sorško polje ni samo kmetijska površina

Ko govorimo o namakanju, ne govorimo samo o tem, koliko krompirja bo pridelanega na enem hektarju.

Govorimo o prehranski varnosti, lokalni samooskrbi, ohranjanju kmetijske krajine in prihodnosti podeželja.

Če bodo sušna obdobja postajala daljša in pogostejša, bo brez prilagajanja kmetijska proizvodnja postajala vse bolj tvegana.

Občina Medvode ima pri tem omejene pristojnosti, vendar ni brez možnosti vplivanja.

Lahko povezuje, načrtuje, pripravlja projekte, pomaga iskati finančne vire in skupaj z državo ter kmeti išče rešitve, ki bodo združile dva cilja:

zaščititi pitno vodo in hkrati omogočiti preživetje lokalnega kmetijstva.

🗣️ KAJ BO S SORŠKIM POLJEM ČEZ 20 LET?

Letošnje poletje je še en opomin, da bo vprašanje vode za kmetijstvo postajalo vse pomembnejše.

Zato vprašanje ni več samo:

Ali imamo na Sorškem polju dovolj vode?

Pravo vprašanje je:

Kako bomo v prihodnje zagotovili dovolj vode za kmetijstvo, ne da bi pri tem ogrozili vire pitne vode?

To pa je vprašanje, na katerega ne more odgovoriti samo posamezen kmet.

Potrebni bodo sodelovanje občine, države, strokovnih institucij in kmetov ter dolgoročno načrtovanje.

Sorško polje ima naravne danosti, rodovitna tla in dolgo kmetijsko tradicijo.

Ali bomo znali te prednosti ohraniti tudi v času podnebnih sprememb, bo odvisno predvsem od tega, kako pravočasno bomo začeli iskati rešitve.

Viri:
  • Uredba o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v Občini Medvode ter delu Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Kranj, Uradni list RS, št. 58/2026.
  • Občina Medvode — Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Medvode v letu 2026.
← Nazaj na naslovnico